[:SL]Ferate v bližini vasi, koč in smučarskih središč so v tujini že dolgo stalnica. pri nas so se začele pojavljati v zadnjih letih in sedaj tudi na tem področju spet pospešeno lovimo tujino. Trenutno so moderne ferate zgrajene v Bavščici, na Boču, Lisci, Jezerskem, Zelenici, Gonžarjevi peči in v Mojstrani.

Sam sem bil del ekipe, ki je načrtovala in zgradila ferato v Mojstrani. En član naše ekipe pa zaključuje diplomsko nalogo, v kateri bo primerjal tri načine gradnje ferat, ki se pojavljajo pri nas. Kaj več o primerjavi sil pri padcih na različnih načinih ferat bom napisal v prihodnosti, ko bodo dobljeni podatki analizirani.

Sam sem bil prisoten na testih padcev na feratah in rezultati so po eni strani zaskrbljujoči. Zato sem se odločil, da napišem pričujoč članek. Oprema za uporabo na feratah je čelada, plezalni pas in samovarovalni komplet. Vse mora biti testirano in imeti ustrezne standarde za namen plezanja. Okrog čeade in pasu se mi ne zdi potrebno izumljati tople vode. Ker pa sem zadnje čase kar pogosto prisoten na ferati Mojstrana in sem med svojo prisotnostjo opazil, da veliko ljudi namesto samovarovalnega kompleta uporablja najlonske trakove, pomožne vrvice ali vrvi se bom v tem pisanju dotaknil tega dela opreme.

Teste je Blaž izvajal na Fakulteti za gradbeništvo. Na poligonu so namestili fertni sistem(tirolski, PZS, francoski) in na ta sistem metali 100 kilogramsko utež(en ornk dec). Sile ob padcu so se razlikovale glede na sistem gradnje in gede na višino, iz katere so utež vrgli. Za pritrditev uteži v sistem so uporabili vponko, namenjeno uporabi v feratah in plezalno vrv za povezavo do dinamometra. Težav z vponko ni bilo v nobenem od različnih sistemov, so se pa pojavile težave z vrvjo.

Vrv je bila stara dve leti, še 14 dni pred testi smo z njo veselo plezali po francoskih plezališčih. Na testih pa se je ta vrv nekajkrat pretrgala pri sili 9KN(900kg) v vozlu osmici. Zskrbljujoče je predvsem to, da se je taka sila dosegla v francoskem sistemu(le ta je z vidika porazdelitve sile najbolj ugoden za uporabnika) že pri padcu z višine 250cm. To višino dosežete, če se z 120cm dolgim najlonskim trakom vpnete v sveder in splezate tako visoko, da je trak napet navzdol proti svedru. Glede na rezultate, ki smo jih beležili na teh testih in rezultate še nekaj raziskav o najlonskih trakovih verjemite, da tudi trak take obremenitve ne bo zdržal.

Na sodobnih feratah so padci v najbolj neugodni situaciji lahko dolgi do 5 metrov(klini so na razdalji do 3 metrov, če smo ob padcu za dolžino traku, vrvi… nad zadnjim klinom in pademo za isto dolžino pod spodnji klin), sile v tem primeru pa so se gibale med 16-34KN, odvisno od sistema gradnje. Take sile ne zdrži nobena vrv, najlonski trak in ne nazadnje niti človeško telo. Zato je bilo na temo uporabe samovarovalnih kompletov napisanih že veliko člankov, sam pa temu dodajam še tole moje skromno delo.

Vsi, ki se na ferate podajate s prusiki, najlonskimi trakovi, starimi vrvmi… še enkrat razmislite, če je vaše življenje res vredno samo dobrih 50€. Pisanje pa v razmislek polagam tudi delavcem na višini, opremljevalcem športno plezalnih smeri, plezalcem…

Spodaj najdete en film testa, pri prvem spustu je lepo vidno, da vrv padca sploh ni ublažila, utež je padla na tla praktično kot bi ne bila privezana. Druga vrv na posnetku(ki jo vidite, ko hlod pade na tla in je še cela) je bila namenjena temu, da hlod ni padel na dinamometer in ne prestrezanju sile. Tista, ki je bila namenjena prestrezanju sile se je gladko pretrgala v vozlu osmici.